Nasveti za mirno rešitev sporov tudi takrat, ko je sogovornik nesramen
Konflikti so del vsakdana, tako v družini, med prijatelji in v delovnem okolju. Ni vprašanje, ali jih bomo doživeli, temveč kako se bomo nanje odzvali. Ko so napeti odnosi prepleteni z močnimi čustvi, logika pogosto odpove.
Prav zato velja, da marsikaj ni Logično, je pa PsihoLogično.
Zakaj pride do konflikta?
Konflikt ni vedno nekaj slabega. Pogosto je znak, da se srečujejo različni pogledi, potrebe ali vrednote. A kadar ne znamo izraziti svojih potreb na zdrav način ali se počutimo ogrožene, se komunikacija hitro spremeni v bitko. Na psihološki ravni se v konfliktu pogosto sprožijo stari vzorci, kot je potreba po kontroli, strah pred zavrnitvijo, občutek neslišanosti ali nevidnosti. Če jih prepoznamo, dobimo moč, da se ne odzovemo avtomatsko, temveč zavestno.
Koraki za mirno razreševanje konflikta
- Ustavimo se. Najprej pomirimo sebe. Globoko dihajmo. Morda je celo včasih bolje, da pogovor zamaknemo, kot da izrečemo nekaj, kar bomo obžalovali.
- Govorimo o sebi, ne o drugem. Namesto “Vi ste nespoštljivi,” povejmo: “Nespoštljivo se mi zdi, da me prekinjate med pogovorom.”
- Poslušajmo z namenom, da razumemo. Ni treba, da se strinjamo. Dovolj je, da poskusimo razumeti, kaj nekdo doživlja.
- Postavimo mejo. Mirno in odločno. Na primer: “Z veseljem se pogovorim z vami o tej tematiki, ko bo komunikacija spoštljiva.”
- Dogovorimo se za naslednji korak. Kaj lahko vsak od vpletenih naredi, da bo odnos boljši?
Kaj naredimo, če je druga oseba nesramna?
To je ena najtežjih situacij. Ko nas kdo žali, kriči ali manipulira, je pomembno, da nasilja ne toleriramo, a hkrati ne izgubimo lastnega dostojanstva.
- Včasih je najboljši odgovor tišina in umik.
- Drugič pa jasen stavek: “Tega tona ne sprejemam. Pogovor prekinjam.”
Ne odzivajmo se na nivoju druge osebe. Ohranimo svojo držo, saj je to izraz notranje moči. Pomembno je tudi, da si po takih dogodkih vzamemo čas za predelavo, pogovor ali po potrebi tudi strokovno pomoč.
Konflikti niso samo problem – so signal.
Konflikt je naraven del socialne dinamike, ki kaže, da med posamezniki obstaja razlika v ciljih, interesih, vrednotah ali pričakovanjih.
Odzivi na konflikt so lahko zelo različni. Najpogostejši so naslednji:
- Tekmovanje (win–lose): uveljavimo svoje, ne glede na druge.
- Izogibanje: bežimo stran, upamo, da bo minilo.
- Prilagajanje: umaknemo se in pustimo, da ima drugi prav.
- Kompromis: oba nekaj izgubita in nekaj pridobita.
- Sodelovanje (win–win): skupaj poiščemo rešitev, ki zadovolji vse.
Najbolj trajnostne rešitve prinese prav sodelovanje, a zahteva zrelost, čas in pogosto tudi pomoč tretje osebe. Zanimivo je, da ljudje v stresu pogosto nezavedno izberejo izogibanje ali tekmovanje, ker telo zazna konflikt kot grožnjo, ne kot priložnost za pogovor. Konflikti torej niso problem, so opozorilo da nekaj v odnosu ni uravnoteženo in kliče po spremembi. Ko jih vidimo kot take, se iz izziva spremene v razvojno točko.
Od konflikta k priložnosti
Vsak konflikt v sebi nosi potencial za rast. Ni nujno, da bo vedno rešitev, lahko pa iz konflikta izstopimo z večjo jasnostjo o sebi in svojih mejah.
Če vas zanimajo načini, kako bolje razumeti dinamiko odnosov in postati bolj samozavestni v konfliktnih situacijah, spremljajte Akademijo Zdravja.
Tu je prostor, kjer raziskujemo človeško vedenje, ki ni vedno Logično, a vedno PsihoLogično.
IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI
Informacije na tem spletnem mestu niso zamenjava za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Vse vsebine, vključno z besedili, glasovnimi in video posnetki, grafiko, slikami in informacijami, ki so vsebovane na tej spletni strani ali so dostopne preko nje, so namenjene splošnemu izobraževanju in informiranju obiskovalcev. Pred uporabo natančno preberite/poslušajte besedilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.