Postavimo čustva na delovnem mestu na pravo mesto
Čustva na delovnem mestu niso težava sama po sebi. Težava nastane, ko jih zaposleni in vodje ne prepoznajo, jih napačno razlagajo ali jih neposredno pretvorijo v vedenje, ki obremenjuje sodelovanje. Delavnica pomaga razumeti čustva kot informacijski sistem, prepoznati sprožilce ter razviti samoregulacijo in čustveno odgovorno komunikacijo. Tako udeleženci lažje izberejo konstruktiven odziv.
Problem, ki ga podjetje prepozna v praksi V timu se pojavljajo odzivi, ki jih je težko razumeti. Zaposleni burno reagira na povratno informacijo, sodelavec se ob spremembi umakne, frustracija se izraža skozi obrambno komunikacijo, tišino ali pasivnost. Vodja opaža zmanjšano zavzetost, vendar ne ve, ali gre za odpor, negotovost, občutek nepravičnosti, pomanjkanje priznanja ali izgubo pripadnosti. Čustva vplivajo na odločanje, komunikacijo, motivacijo in produktivnost tudi brez odprtega izražanja. Če posameznik ne zna razlikovati med čustvom in vedenjem, lahko jezo, strah, žalost ali frustracijo izrazi z obtoževanjem, umikom, pretirano prilagoditvijo ali impulzivnim odzivom. Posledica so napeti odnosi, napačne interpretacije in slabše sodelovanje.
Poslovne in odnosne posledice nerešenega problema Za zaposlene Nejasno razumljena čustvena stanja zmanjšujejo sposobnost samoregulacije. Zaposleni težje prepoznajo sprožilce, izrazijo potrebe, postavijo meje in ostanejo dejavni v zahtevnem pogovoru. Povečata se umik in pasivnost, zmanjšajo pa motivacija, občutek smisla, pripadnost in pripravljenost za sodelovanje. Ob dolgotrajnih obremenitvah se lahko poveča tudi tveganje za izgorelost. Za vodje Vodje težje ločijo med legitimnim čustvom in neustreznim vedenjem. Povratna informacija se lahko spremeni v osebni spor, odziv na napako v obrambno komunikacijo, sprememba pa v odpor. Brez razumevanja čustvenega sporočila vodja težje usklajuje ekipo, vključuje zaposlene in ohranja odgovornost. Za poslovanje Nerešena čustvena dinamika vpliva na kakovost odločanja, izvajanje nalog, pobude zaposlenih in organizacijsko kulturo. Zmanjšuje psihološko varnost, zato zaposleni redkeje opozorijo na napake, izrazijo drugačno mnenje ali prosijo za podporo.
Zakaj običajni površinski pristopi pogosto niso dovolj Poziv, naj zaposleni ostanejo profesionalni, se umirijo ali čustva pustijo doma, ne razvija čustvene pismenosti. Prav tako niso dovolj komunikacijske formule, kadar posameznik ne prepozna, kaj se v njem dogaja in zakaj se odziva avtomatično. Vedenje nastaja v prepletu osebnih odzivov, odnosov, skupinske dinamike, organizacijskih pravil, pričakovanj, načina vodenja in konkretnega delovnega okolja. Psihološko-poslovni in psihodinamski pristop zato ne obravnava le vidnega vedenja, temveč tudi sprožilce, notranje odzive in odnosne vzorce. Cilj ni potlačevanje čustev, temveč sposobnost ustvariti premor med dražljajem in odzivom ter izbrati konstruktivno vedenje.
Komu je delavnica namenjena Delavnica je namenjena vodjem ekip in oddelkov, zaposlenim, ki tesno sodelujejo, skupinam v obdobju sprememb ali večjih obremenitev ter medgeneracijsko sestavljenim timom. Primerna je za organizacije, ki želijo krepiti psihološko varnost in odgovorno komunikacijo. Vsebinski poudarki se prilagodijo vlogam udeležencev in konkretnim izzivom naročnika v okviru osnovnega programa.
Kaj bodo udeleženci razumeli, razvili in znali uporabiti Udeleženci bodo razumeli Razumeli bodo, zakaj čustva nastajajo, katere osnovne funkcije imajo in zakaj so pomemben informacijski sistem. Spoznali bodo zmote o čustvih v poslovnem okolju ter vpliv čustvenega stanja na odločanje, komunikacijo, motivacijo, produktivnost, zavzetost, občutek smisla in povezanost z vrednotami podjetja. Udeleženci bodo razvili Razvili bodo čustveno pismenost, prepoznavanje čustvenih sprožilcev, samoregulacijo, empatijo, poslušanje čustvenega sporočila in čustveno odgovorno komunikacijo. Vadili bodo razlikovanje med ranljivostjo in prelaganjem odgovornosti ter razvijali medgeneracijsko empatijo brez stereotipov in napačnih interpretacij. Udeleženci bodo znali uporabiti Znali bodo poimenovati čustvo, uporabiti telesno regulacijo, spremeniti perspektivo in izbrati konstruktivno vedenje. Lažje bodo izrazili doživljanje brez obtoževanja, se odzvali na jezo, strah, žalost in frustracijo ter postavili jasne meje. Pripravili bodo osebni načrt odzivanja.
Koristi za podjetje Koristi za zaposlene Delavnica omogoča boljše razumevanje lastnih odzivov, krepi samoregulacijo in podpira odgovorno izražanje čustev, potreb in meja. Koristi za vodje Vodjem pomaga prepoznati čustveno sporočilo za vedenjem ter podpira podajanje povratnih informacij, odzivanje na napake in vodenje zahtevnih pogovorov. Koristi za organizacijo Delavnica prispeva k psihološko varnejšemu okolju ter ustvarja pogoje za sodelovanje in odločanje.
Glavni vsebinski sklopi
- Čustva kot informacijski sistem Udeleženci spoznajo, zakaj čustva nastajajo, katere funkcije imajo ter katere zmote o čustvih se pojavljajo v poslovnem okolju. Razlikovanje med čustvom in vedenjem omogoča, da notranje doživljanje ne postane opravičilo za neustrezen odziv.
- Prepoznavanje čustvenih sprožilcev Obravnavani so stres, negotovost in spremembe, občutek nepravičnosti, pomanjkanje priznanja, konflikt vrednot, izključevanje in izguba pripadnosti. Prepoznavanje sprožilcev omogoča zgodnejši premor pred avtomatičnim odzivom.
- Čustva, motivacija in produktivnost Sklop povezuje čustveno stanje z odločanjem, komunikacijo, produktivnostjo, zavzetostjo, občutkom smisla, psihološko varnostjo in povezanostjo z vrednotami podjetja. Obravnava tudi umik, pasivnost in tveganje za izgorelost.
- Samoregulacija Udeleženci vadijo premor med dražljajem in odzivom, poimenovanje čustev, telesno regulacijo, spremembo perspektive in izbiro konstruktivnega vedenja. Vsebina je uporabna v obremenjujočih pogovorih in spremembah.
- Čustveno odgovorna komunikacija Sklop vključuje izražanje brez obtoževanja, razlikovanje med ranljivostjo in prelaganjem odgovornosti, poslušanje čustvenega sporočila, odzivanje na jezo, strah, žalost in frustracijo ter postavljanje meja.
- Čustva v različnih življenjskih in generacijskih obdobjih Udeleženci raziskujejo različne načine izražanja čustev, vpliv življenjskih izkušenj in generacijskih norm, preprečevanje stereotipov in napačnih interpretacij ter razvoj medgeneracijske empatije.
- Čustveno varna organizacijska kultura Obravnavani so vloga vodje, pravila dialoga, odzivanje na napake, vključevanje zaposlenih, priznanje, povratna informacija in pripadnost. Vsebina povezuje ravnanje posameznika z odgovornostjo organizacije.
- Osebni načrt samoregulacije in odzivanja Vsak udeleženec opredeli svoj najpogostejši sprožilec, avtomatični odziv, možni alternativni odziv, potrebno podporo in naslednji korak. Tako pridobljeno znanje prenese v delo.
Način dela Delavnica ni samo predavanje. Združuje strokovno razlago, individualno samooceno čustvenih sprožilcev, analizo konkretnih situacij, vaje poimenovanja čustev, simulacijo zahtevnega pogovora in refleksijo. Povezava med strokovnim razumevanjem, praktičnimi vajami in osebnim načrtom podpira prenos v delovno okolje.
»Marsikaj ni logično. Je pa vse PsihoLogično.«
INDIVIDUALEN PRISTOP, MERLJIVI UČINKI, PRILAGOJENA IZVEDBA Pred začetkom sodelovanja se z vašim timom poglobimo v konkretne izzive podjetja, ciljno skupino, pričakovane rezultate ter vsebinske poudarke, ki so za vas ključni. Na podlagi teh informacij oblikujemo prilagojeno ponudbo, ki ohranja strokovni okvir programa, hkrati pa ga natančno poveže z dejanskimi potrebami vaše organizacije. Pošljite POVPRAŠEVANJE za izvedbo delavnice. Z veseljem vam odgovorimo in vas povabimo na kratek uvodni informativni pogovor v živo ali online. Pogovor nam omogoči, da skupaj preverimo ujemanje ciljev, pričakovanj in optimalnega formata izvedbe. Vaš tim si zasluži razvoj, ki je premišljen, relevanten in usmerjen v rezultate. Veselimo se sodelovanja z vami.